Večina odvisnih z igrami na srečo pravi, da ne morejo trpeti dolgočasnega življenja in ves čas potrebujejo vznemirjenje. Hazarderji pogosto prihajajo iz družinskih okolij, kjer ni bilo skladnega starševstva; očeta opisujejo kot čustveno odmaknjenega in hladnega. Bil je veliko odsoten od doma zaradi ločitve, zapustitve ali zaradi svojih deloholičnih navad. Veliko hazarderjev opisuje mater kot žensko, ki se je preveč ukvarjala s svojim življenjem in ni bila čustvena. Zelo verjetno je, da je bil eden od staršev hazarderja odvisnik, najpogosteje od alkohola. V njihovih družinah je bil velik poudarek na denarju.
V igri na srečo    doživljajo samega sebe, spoznavajo druge, skozi igro gradijo človeške odnose.   Imajo  možnost  zaslužiti veliko vsoto denarja, ki bi prišla prav njim in njihovi družini.  Če  poskušajo igranje na srečo opustiti,  doživijo abstinenčne sindrome: vrtoglavico, bolečine v telesu, glavobol, nespečnost, nemir. Resnično pomoč lahko hazarderji dobijo le v skupini ljudi, ki problem poznajo, to so okrevajoči hazarderji ali njihovi svojci.